Ali naj dojenček spi v spalnici? Če da, do kdaj….

posted in: Uncategorized | 0

V tokratnem našem blog zapisu, so nam sodelujoči na naši spletni strani, spletne trgovinice Bambini, pomagale do odgovora na vprašanje, ki si ga prazaprav postavlja ogromno mladih mamic in družinic. In sicer ali naj dojenček spi v spalnici in kakšne so izkušnje tistih staršev, ki so dojenčke najprej “gostili” v svojih spalnicah…

Izkušnje pri spanju dojenčkov v spalnici

Takoj po porodu, ko novorojenček pride iz bolnice v svoj domači prostor, se večina staršev odloči, da bo prvo “prebivališče” za svojega dojenčka, uredilo v bližini staršev in mamice. Kar je že iz praktičnega vidika, ko je, vsaj na začetku, potrebno pogosto nočno vstajanje, dojenje, previjanje ter umirjanje dojenčka, zelo smiselno in razumljivo.

Seveda pa se starši tekom časa, različno hitro začnejo spraševati kdaj je najbolj primeren čas, da dojenčku najdejo njegov prostor oz. kdaj dojenčka prestaviti v njegovo, otroško sobico.

dojenček v spalniciNekateri starši v spalnicah uredijo prostor za dojenčkovo ležišče oz. zibelko, nekatere mamice pa vsaj na začetku, dojenčku najdejo prostor kar ob sebi.

Naj najprej povemo, da enotnega merila, ki bi veljal za vse dojenčke, nedvomno ni, mnogo uporabnih nasvetov o tem kaj na temo primernosti dojenčkovega spanja menijo strokovnjaki, pa si lahko preberete tudi v članku Ali sodi otrok v zakonsko posteljo ali ne, na Bibaleze.net.

V praksi se je izkazalo, da starši, ki uspejo z različnimi tehnikami, hitreje navaditi svoje dojenčke na dolg, nočni in miren spanec, le te tudi hitreje prestavijo v njihove, ločene, otroške sobice, medtem, ko starši, katerih dojenčki dlje časa spijo nemirno in se še dolgo hranijo tudi ponoči, dlje časa ostajajo tudi v spalnici.

Zato je največkrat odločitev o tem ali naj dojenček spi v spalnici ali ne, povezana s sposobnostjo staršev, da dojenčka pripravijo na mirno spanje ponoči. 

Seveda so pri tem med starši zelo velike razlike, saj nekaterim staršem pravzaprav uspe dojenčke navaditi na to, da se sami čez noč umirijo, že v prvem ali drugem mesecu prihoda dojenčka iz bolnišnice, po drugi strani pa obstajajo starši, ki nikakor ne najdejo poti, da bi dojenček ponoči začel dolgo spati in se ne zbujal.

Največ težav imajo ponavadi starši, ki vzroke za večkratno nočno prebujanje dojenčkov iščejo in vidijo izključno v dojenčku, sami pa odločitev o tem kje bo spal dojenček, bolj prepuščajo “naravi” in času, ko bo dojenček “sam od sebe” začel čudežno spati celo noč.

Slednje se žal pri nekaterih starših sploh ne zgodi, pri nekaterih pa izjemno pozno.

Zato je najboljši možni, praktični nasvet pri umirjanju in navajanju dojenčkov na globok in brez zbujanja spanec, ponoči, ta, da mladi starši povprašajo o izkušnjah pri tem, druge, sami pa ne prepustijo odločitve naravi in času, ko bo doječnek za samostojno spanje zrel. Temveč, da z različnimi tehnikami, samostojno spanje dojenčka, dejansko poskušajo tudi doseči.